Evropska unija je sprejela prelomno zakonodajo za boj proti diskriminaciji. Žal pa so omejitve njenih pristojnosti znatno zmanjšale njen doseg delovanja. Ker je diskriminacija za državljane Unije še vedno pereča tema, se Unija še naprej bori proti njej z vsemi razpoložljivimi sredstvi.

Kaj lahko stori Evropska unija?

Ali ste vedeli, da je Evropska unija pristojna, da se v imenu vaše države bori proti diskriminaciji na podlagi spola, rase in narodnosti, vere in prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti? Poudariti velja, da sprejetje zakonodaje o teh temah ni samoumevno. Evropski parlament se mora strinjati z zakoni, ki jih mora nato soglasno sprejeti tudi Svet (sestavljen iz ministrov držav članic). Ker to daje vsaki državi članici možnost veta, vlade držav članic že več kot desetletje zavirajo predlagani celoviti zakon o enakosti. Enakost spolov na delovnem mestu je edina izjema iz te zahteve po soglasju, saj Parlament in Svet to zakonodajo sprejemata z običajno večino. Evropska unija je tako lahko izvedla velike spremembe na tem področju. Vendar je evropska protidiskriminacijska zakonodaja še kar le mozaik norm in vrzeli, ki jih je treba še zapolniti.

Kaj je Evropska unija že storila?

Evropska komisija in Parlament sta enakost in boj proti diskriminaciji uvrstila med svoje glavne prednostne naloge v obdobju 2019–2024, pri tem pa Svet in vlade držav članic nenehno spodbujata k ukrepanju. Žal se zadnji dosežki, kot ste lahko pravkar prebrali, osredotočajo le na enakost med ženskami in moškimi. Primer tega je zakonodaja o zastopanosti žensk v upravnih odborih podjetij, ki je končno začela veljati novembra 2022, kar je 10 let po začetku njene zasnove. Zakon določa, da morajo biti v upravnih odborih podjetij v državah članicah zastopani tako moški kot ženske, in sicer vsaj s tretjino članov vsakega spola, nacionalne vlade pa se lahko same odločijo, kako bodo dosegle ta cilj.

Da bi odpravili trdovratno razliko v plačah med spoloma, je Evropska unija maja 2023 po dolgotrajnih pogajanjih sprejela zakonodajo o zavezujočih ukrepih za preglednost plačil. Delodajalci so sicer že doslej morali zagotavljati enako plačilo za enako delo ne glede na spol, v prihodnje pa bodo morali zagotavljati tudi informacije o povprečnih višinah plačil glede na spol in kategorijo dela.

Unija že dolgo priznava, da sta oskrba in nega (ki ju najpogosteje prevzamejo ženske) med največjimi ovirami za enakost med ženskami in moškimi na delovnem mestu. Evropska zakonodaja določa pravičnejši starševski dopust in prožne ureditve dela za oba starša.

Evropska unija pa se ni odpovedala boju za večjo enakost in proti diskriminaciji iz drugih razlogov. Za pravičnejšo družbo si prizadeva z izdajanjem nezavezujočih smernic, priporočil, izjav in mnenj ter financiranjem. V okviru programa Evropske unije za pravice in vrednote je na voljo veliko sredstev za financiranje ukrepov na lokalni ravni v državah članicah, katerih cilj so večja enakost in udeležba državljanov, odprava diskriminacije, boj proti nasilju in spodbujanje evropskih vrednot.

Komisija je leta 2020 sprejela desetletni načrt za spodbujanje enakosti, vključevanja in udeležbe Romov s poudarkom na boju proti diskriminaciji in anticiganizmu. Prav tako je Evropska unija financirala projekte za izboljšanje dostopa Romov do izobraževanja in zdravstvenega varstva.

Če ste invalid ali je to kdo od vaših bližnjih, ste morda že seznanjeni s podporo Unije za pravice invalidov. Evropska komisija je leta 2023 po pilotnem projektu, izvedenem v osmih državah članicah, predlagala uvedbo kartice ugodnosti za invalide, veljavne po vsej Uniji.

Komisija je leta 2020 sprejela svojo prvo strategijo za enakost LGBTIQ oseb, da bi enakost vključila v vse politike, zakonodajo in programe evropskega financiranja in s tem obravnavala tudi spolno identiteto ali izražanje in spolne značilnosti.

Prihodnji izzivi

Poročila o diskriminaciji so še vedno številna. Da bi Evropska unija lahko pomagala, bi bilo treba odpraviti nasprotovanje protidiskriminacijski zakonodaji, ki ga izražajo nekatere države članice. Tak primer je predlagani zakon EU o enakosti, ki ga Svet obravnava od leta 2008. Čeprav so pristojnosti Unije pri nekaterih vidikih enakosti spolov obsežnejše, bo enakost spolov s sedanjo hitrostjo dosežena šele čez tri generacije. Spremembe pa bodo veliko hitrejše, če bodo države članice v praksi dosledno izvajale nedavno sprejeto evropsko zakonodajo.